Če hidroavion ali WIG plovilo ne more imeti luči in znamenj z značilnostmi in na pozicijah, predpisanih s Pravili tega dela, mora imeti luči in znamenja, ki so jim po značilnostih in pozicijah najbolj podobna.

Luči, predpisane v teh Pravilih, morajo imeti svetilnost, kot je določena v Poglavju 8 Aneksa I k tem Pravilom, tako da so vidne do naslednjih minimalnih oddaljenosti:

(a) Na plovilih dolžine 50 m ali več:

- jamborna luč, 6 milj;

- bočna luč, 3 milje;

- krmna luč, 3 milje;

- luč za vlečenje, 3 milje;

- bela, rdeča, zelena ali rumena krožna luč, 3 milje.

(b) Na plovilih dolžine 12 m ali več, toda dolžine manj kot 50 m:

- jamborna luč, 5 milj; toda za plovila dolžine manj kot 20 m, 3 milje;

- bočna luč, 2 milji;

- krmna luč, 2 milji;

- luč za vlečenje, 2 milji;

- bela, rdeča, zelena ali rumena krožna luč, 2 milji.

(c) Na plovilih dolžine manj kot 12 m:

- jamborna luč, 2 milji;

- bočna luč, 1 milja;

- krmna luč, 2 milji;

- luč za vlečenje, 2 milji;

- bela, rdeča, zelena ali rumena krožna luč, 2 milji.

(d) Na slabo opaznih delno potopljenih plovilih ali vlečenih objektih:

- bela krožna luč, 3 milje.

(a) "Jamborna luč" pomeni belo luč, ki stalno sveti v obzornem loku 225°, postavljeno na vzdolžnici plovila in pritrjeno tako, da se svetloba vidi od premca do 22,5° za prečnico na obeh bokih plovila.

(b) "Bočni luči" pomenita zeleno luč na desnem boku in rdečo luč na levem boku, ki stalno svetita v obzornem loku 112,5° in sta pritrjeni tako, da se svetloba vidi od premca do 22,5° za prečnico na zadevni strani plovila. Plovila, dolžine manj kot 20 m, imajo lahko bočni luči v kombinirani svetilki, postavljeni na vzdolžnici plovila.

(c) "Krmna luč" pomeni belo luč, ki sveti stalno v obzornem loku 135°, postavljeno čim bliže krmi in pritrjeno tako, da se svetloba vidi 67,5° od krme na vsako stran plovila.

(d) "Luč za vlečenje" pomeni rumeno luč z enakimi značilnostmi kot "krmna luč" iz odstavka (c) tega pravila.

(e) "Krožna luč" pomeni luč, ki sveti stalno v obzornem loku 360°.

(f) "Bliskajoča luč" pomeni luč, ki bliska enakomerno s frekvenco 120 ali več bliski na minuto.

(a) Pravila tega dela veljajo v vseh vremenskih razmerah.

(b) Pravila, ki se nanašajo na luči, veljajo od sončnega zahoda do sončnega vzhoda. V tem času ni dovoljeno imeti prižganih drugih luči, razen tistih, ki jih ni mogoče zamenjati z lučmi, predpisanimi v teh Pravilih, ki ne vplivajo na vidnost ali značilnost luči, predpisanih v teh Pravilih, in ki ne ovirajo ustreznega opazovanja.

(c) Luči, ki so predpisane v teh Pravilih, če jih plovilo ima, je treba uporabljati tudi od sončnega vzhoda do sončnega zahoda pri zmanjšani vidljivosti in v drugih primerih, ko je to potrebno.

(d) Pravila, ki se nanašajo na znamenja, veljajo podnevi.

(e) Luči in znamenja, ki so navedena v teh Pravilih, morajo biti v skladu z določili v Aneksu I k tem Pravilom.

(a) To pravilo velja za plovila, ki med plovbo ne vidijo drugo drugega, v območju ali blizu območja z zmanjšano vidljivostjo.

(b) Vsako plovilo mora pluti z varno hitrostjo, ki je prilagojena prevladujočim okoliščinam in stanju zmanjšane vidljivosti. Plovilo na mehanski pogon mora imeti pogonski stroj nenehno v pripravljenosti za takojšnji manever.

(c) Vsako plovilo se mora prilagajati prevladujočim okoliščinam in stanju zmanjšane vidljivosti, kadar ravna po pravilih iz Poglavja I tega dela.

(d) Če plovilo odkrije navzočnost drugega plovila izključno z radarjem, mora ugotoviti, ali nastaja položaj nevarne bližine in/ali obstaja nevarnost trčenja. V tem primeru mora pravočasno ukrepati za izognitev trčenju. Kadar ukrep za izognitev trčenju vključuje spremembo smeri, se mora, če je le možno, izogniti:

(i) zavijanju na levo, če je drugo plovilo pred njegovo prečnico, razen če gre za plovilo, katerega prehiteva;

(ii) zavijanju proti plovilu, ki je na njegovi prečnici ali za njo.

(e) Vsako plovilo, ki sliši zvočni signal za meglo drugega plovila, za katero meni, da je pred njegovo prečnico, ali ne more preprečiti nevarnega približevanja, mora zmanjšati hitrost do najmanjše možne, pri kateri še lahko pluje v svoji smeri, razen če ni nevarnosti za trčenje. Če je treba, se mora plovilo ustaviti, v vsakem primeru pa mora pluti zelo previdno, dokler ne mine nevarnost trčenja.

V primeru, ko Pravilo 9, Pravilo 10 ali Pravilo 13 ne določajo drugače, velja:

(a) Plovilo na mehanski pogon, ko pluje, se mora umakniti s poti:

(i) plovilu, nesposobnemu za manevriranje;

(ii) plovilu z omejeno sposobnostjo manevriranja;

(iii) plovilu, ki ribari;

(iv) jadrnici.

(b) Jadrnica, ko pluje, se mora umakniti s poti:

(i) plovilu, nesposobnemu za manevriranje;

(ii) plovilu z omejeno sposobnostjo manevriranja;

(iii) plovilu, ki ribari.

(c) Plovilo, ki ribari in pluje, se mora umakniti s poti, če je le možno:

(i) plovilu, nesposobnemu za manevriranje;

(ii) plovilu z omejeno sposobnostjo manevriranja.

(d)

(i) Katerokoli plovilo, razen plovila, nesposobnega za manevriranje, ali plovila z omejeno sposobnostjo manevriranja, če to dopuščajo okoliščine, ne sme ovirati varnega prehoda plovila, omejenega s svojim ugrezom, ki uporablja signale iz Pravila 28.

(ii) Plovilo, omejeno s svojim ugrezom, mora glede na svoje posebno stanje pluti še posebej previdno.

(e) Hidroavion na vodni površini se mora na splošno umakniti s poti vsem plovilom in jih ne sme ovirati pri plovbi. V primeru nevarnosti trčenja mora ravnati v skladu s pravili iz tega dela.

(f)

(i) WIG plovilo se mora pri vzletanju, pristajanju in letu blizu vodne površine vselej umakniti s poti vsem plovilom in jih ne sme ovirati pri plovbi;

(ii) WIG plovilo, ki je na vodni površini, mora ravnati v skladu s pravili iz tega dela, ki veljajo za plovila na mehanski pogon.

(a) Ko se plovili na mehanski pogon približujeta z nasprotnih smeri ali skoraj nasprotnih smeri, tako da obstaja nevarnost trčenja, mora vsako zaviti na desno, da se srečata z leve strani.

(b) Šteje se, da se plovili približujeta z nasprotnih smeri, kadar vidi eno plovilo s premca naravnost ali skoraj naravnost premec drugega; in sicer ponoči, ko lahko vidi premočrtno ali skoraj premočrtno jamborne luči drugega plovila in/ali obe njegovi bočni luči, podnevi pa, ko vidi plovilo v takem položaju.

(c) Ko plovilo sumi, da gre za položaj plovil z nasprotnih smeri, mora ravnati tako, kot da dejansko gre za tak položaj.

(a) Ne glede na katerokoli pravilo v Poglavju I in Poglavju II Dela B, se mora plovilo, ki prehiteva, umakniti s poti plovilu, katerega je dohitelo.

(b) Šteje se, da plovilo prehiteva, kadar se približuje plovilu iz smeri več kot 22,5° za prečnico proti njegovi krmi oziroma ko je proti prehitevanemu plovilu v takšnem položaju, da ponoči ne more videti nobene bočne luči, temveč samo krmno luč.

(c) Ko plovilo dvomi, ali prehiteva drugo plovilo, se mora šteti za plovilo, ki prehiteva, in tako tudi ravnati.

(d) Nobena poznejša sprememba smeri med ploviloma ne daje prehitevajočemu plovilu pravice, da bi se štelo za plovilo, ki križa drugemu smer v smislu razumevanja teh Pravil, in se zato mora umikati s poti plovilu, katerega je dohitelo, dokler ga ne prehiti in se od njega oddalji.

(a) Kadar se jadrnici približujeta druga drugi tako, da obstaja nevarnost trčenja, se mora ena umakniti drugi na naslednji način:

(i) če imata veter z različnih strani, se mora jadrnica, ki pluje z vetrom s svoje leve strani, umakniti s poti;

(ii) če imata veter z iste strani, se mora jadrnica, ki je na vetrni strani, umakniti s poti jadrnici, ki pluje na zavetrni strani;

(iii) če jadrnica, ki pluje z vetrom z leve strani, vidi jadrnico na vetrni strani in ne more zanjo zanesljivo ugotoviti, ali pluje z vetrom z leve ali z desne strani, se ji mora umakniti s poti.

(b) Za namen razumevanja tega pravila se smatra, da je vetrna stran tista, ki je nasprotna strani, na kateri je glavno jadro, če gre za jadrnico s križnimi glavnimi jadri, pa stran, ki je nasprotna strani, na kateri je največje vzdolžno jadro.