A+ A A-

Pravilo 1 (Uporaba)

(a) Ta Pravila veljajo za vsa plovila na odprtem morju in na vseh vodah povezanih z odprtim morjem, ki so plovna za morska plovila.

(b) Posebna pravila, ki jih izda ustrezen organ in se nanašajo na sidrišča, pristanišča, reke, jezera ali celinske plovne poti, ki so povezane z odprtim morjem in so plovna za morska plovila, ne smejo biti v neskladju z določili teh Pravil. Posebna pravila morajo biti v največji možni meri usklajena s temi Pravili.

(c) Posebna pravila, ki jih izda vlada katerekoli države in se nanašajo na dodatne pozicijske in signalne luči, znamenja ali zvočne signale za vojaška plovila ali plovila v konvoju, ali pa se nanašajo na pozicijske in signalne luči, znamenja ali zvočne signale za ribiška plovila, ki ribarijo v floti, ne smejo biti v neskladju z določili teh Pravil. Te dodatne pozicijske in signalne luči, znamenja in zvočni signali morajo biti takšni, da jih ni mogoče pomotoma zamenjati s katerikolimi lučmi, znamenji in signali, določenimi v teh Pravilih.

(d) Organizacija lahko določi sheme ločene plovbe za namen uporabe teh Pravil.

(e) Kadarkoli pristojna vlada ugotovi, da posamezno plovilo zaradi posebne konstrukcije ali namena ne more v celoti zadostiti določbam teh Pravil, ki se nanašajo na število, položaj, domet ali lok vidnosti luči ali znamenj ter na razpored in lastnosti zvočno signalnih naprav, za takšno plovilo odredi število, položaj, domet in lok vidnosti luči ali znamenj ter razpored in lastnosti zvočno signalnih naprav, tako da so v največji možni meri usklajena z določbami teh Pravil upoštevajoč karakteristike plovila.

Pravilo 2 (Odgovornost)

(a) Plovilo, lastnik plovila, upravljavec plovila ali njegova posadka so odgovorni za posledice opustitve uporabe teh Pravil, za posledice opustitve previdnostnih ukrepov, ki spadajo med običajne izkušnje pomorcev, in za posledice posebnih okoliščin posameznega primera.

(b) Pri razlagi in uporabi teh Pravil je treba upoštevati vse nevarnosti plovbe, trčenja in posebne okoliščine, vključno z omejenimi sposobnostmi plovil, zaradi katerih lahko pride do odstopanja od teh Pravil z namenom, da bi se plovilo izognilo neposredni nevarnosti.

Pravilo 3 (Pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v teh Pravilih, razen če ni drugače določeno, imajo naslednji pomen:

(a) "Plovilo" pomeni vsako plovilo, vključno s plovili, ki pri plovbi ne izpodrivajo vode, WIG plovili in hidroavioni, ki se uporabljajo ali jih je mogoče uporabiti kot sredstvo za prevoz po vodi.

(b) "Plovilo na mehanski pogon" pomeni vsako plovilo, ki ga poganja stroj.

(c) "Jadrnica" pomeni vsako plovilo, ki pluje na jadra, pod pogojem, da pogonski stroj, če je na njej vgrajen, ni v uporabi.

(d) "Plovilo, ki ribari" pomeni vsako plovilo, ki lovi ribe z mrežami, potegalkami, vlečnicami ali drugo ribiško opremo, ki omejuje možnost manevriranja, razen plovila, ki ribari s panulo ali kakšno drugo ribiško opremo, ki mu ne omejuje možnosti manevriranja.

(e) "Hidroavion" pomeni vsako letalo, ki je sposobno manevrirati na vodi.

(f) "Plovilo, nesposobno za manevriranje" pomeni plovilo, ki je zaradi posebnih okoliščin nesposobno manevrirati v skladu s temi Pravili in se zato ne more umakniti s poti drugemu plovilu.

(g) "Plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja" pomeni plovilo, ki ima zaradi narave dela omejeno sposobnost manevriranja v skladu s temi Pravili in se zato ne more umakniti s poti drugemu plovilu. Izraz "plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja" vključuje, toda ni omejen le na:

(i) plovilo, ki je namenjeno polaganju, vzdrževanju ali dviganju navigacijskih znamenj, podvodnih kablov ali cevovodov;

(ii) plovilo, ki je namenjeno poglabljanju, opravljanju podvodnih raziskav ali del;

(iii) plovilo, ki je namenjeno oskrbovanju ali premeščanju oseb, zalog ali tovora, ko pluje;

(iv) plovilo, ki je namenjeno vzletanju ali pristajanju letal;

(v) plovilo, ki je namenjeno odstranjevanju min;

(vi) plovilo, ki vleče, ko je sposobnost spremembe smeri plovila, ki vleče in vlečenega sestava, zelo omejena.

(h) "Plovilo, omejeno s svojim ugrezom" pomeni plovilo na mehanski pogon, ki je zaradi svojega ugreza glede na razpoložljivo globino vode in širino plovne poti zelo omejeno pri sposobnosti spremembe smeri.

(i) "Pluti" pomeni, da plovilo ni zasidrano ali privezano k obali ali da ni nasedlo.

(j) "Dolžina" in "širina" plovila pomenita njegovo dolžino čez vse in njegovo največjo širino.

(k) Plovila vidijo druga drugo samo v primeru, kadar je mogoče z enega plovila s prostim očesom videti drugo plovilo.

(l) "Zmanjšana vidljivost" pomeni vsako okoliščino, v kateri je vidljivost zmanjšana zaradi megle, meglenosti, sneženja, močne nevihte z dežjem, peščene nevihte ali drugih podobnih vzrokov.

(m) "Wing-In-Ground (WIG) plovilo" pomeni multimodalno plovilo, ki pri običajni uporabi leti blizu površine z uporabo akcije površinskega efekta.

Pravilo 4 (Uporaba)

Pravila v tem poglavju se uporabljajo v vsakem stanju vidljivosti.

Pravilo 5 (Opazovanje)

Plovilo mora ves čas ustrezno opazovati z gledanjem in poslušanjem ter vsemi razpoložljivimi sredstvi, ki so glede na prevladujoče okoliščine in stanje primerna za popolno oceno situacije in nevarnosti trčenja.

Pravilo 6 (Varna hitrost)

Plovilo mora ves čas pluti z varno hitrostjo, da lahko s primernim in učinkovitim ravnanjem prepreči trčenje in da se glede na prevladujoče okoliščine in stanje lahko zaustavi na ustrezni oddaljenosti.

Pri določanju varne hitrosti je treba med drugim upoštevati naslednje okoliščine:

(a) Vsa plovila:

(i) stanje vidljivosti;

(ii) gostoto prometa, vključno s prometom plovil, ki ribarijo, in drugih plovil;

(iii) manevrske lastnosti plovil, upoštevajoč zlasti zaustavitveno pot in sposobnost obračanja plovila v prevladujočih okoliščinah;

(iv) ponoči luči v ozadju, kot so luči na obali ali odsev lastnih luči;

(v) vetrovne razmere, stanje morja in morskih tokov ter bližino nevarnosti za navigacijo;

(vi) ugrez plovila glede na razpoložljivo globino vode.

(b) Plovila z delujočim radarjem dodatno še:

(i) značilnosti, učinkovitost in omejitve radarske naprave;

(ii) omejitve zaradi uporabljenega merila radarja;

(iii) stanje morja, vremenske razmere in druge vire motenj, ki vplivajo na radarsko odkrivanje;

(iv) možnost, da radar ne zazna manjših plovil, ledu ali drugih plavajočih objektov na ustrezni razdalji;

(v) število, položaj in gibanje plovil, ki jih zazna radar;

(vi) natančnejšo oceno oddaljenosti plovil in drugih objektov v bližini, ki jo lahko pridobijo z uporabo radarja.

Pravilo 7 (Nevarnost trčenja)

(a) Vsako plovilo mora uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, ki ustrezajo okoliščinam in pogojem, da ugotovi, ali obstaja nevarnost trčenja. Če obstaja najmanjša možnost trčenja, se šteje, da nevarnost trčenja obstaja.

(b) Radarsko napravo, če je vgrajena in delujoča, je treba pravilno uporabljati, vključno z opazovanjem večjega področja, da plovilo prejme zgodaj opozorilo o nevarnosti trčenja, in z radarskim izrisovanjem ali ustreznim enakovrednim sistematičnim opazovanjem in spremljanjem odkritih objektov.

(c) Predpostavk se ne sme graditi na podlagi pomanjkljivih podatkov, še posebej ne na podlagi nezadostnih radarskih podatkov.

(d) Pri ugotavljanju, ali obstaja nevarnost trčenja, je treba med drugim upoštevati:

(i) šteje se, da nevarnost trčenja obstaja, če se kompasni azimut na plovilo, ki se približuje, ne spreminja znatno;

(ii) nevarnost trčenja včasih obstaja tudi pri očitnih večjih spremembah azimuta, še posebno v primerih, ko se približuje veliko plovilo ali vlečni sestav ali ko je plovilo, ki se približuje, zelo blizu.

Pravilo 8 (Ravnanje za izognitev trčenju)

(a) Vsako ukrepanje za izognitev trčenju v skladu s pravili tega dela mora biti, če le to okoliščine dopuščajo, pozitivno, pravočasno in takšno, kot bi ga storil dober upravljavec plovila.

(b) Vsaka sprememba smeri in/ali hitrosti, za izognitev trčenju, mora biti, če le to okoliščine dopuščajo, dovolj velika, da jo drugo plovilo, ki opazuje s prostim očesom ali z radarjem, lahko takoj opazi. Izogibati se je treba zaporednim majhnim spremembam smeri in/ali hitrosti.

(c) Če je na voljo dovolj prostora, je lahko že sama sprememba smeri najbolj učinkovit ukrep, da se plovilo izogne nevarni bližini, pod pogojem, da je sprememba smeri pravočasna, izrazita in ne privede plovila v nevarno bližino drugih plovil.

(d) Ukrepanje za izognitev trčenju mora omogočiti ploviloma srečanje na varni razdalji. Učinkovitost tega ukrepa je treba skrbno preverjati, dokler se drugo plovilo varno ne oddalji.

(e) Če se je treba izogniti trčenju ali pridobiti čas za presojo situacije, mora plovilo zmanjšati hitrost ali se ustaviti, tako da ustavi pogon oziroma ga prestavi v vzvratno vožnjo.

(f)

(i) Plovilo, ki ne sme ovirati prehoda ali varnega prehoda drugega plovila v skladu s katerimkoli določilom iz teh Pravil, mora glede na okoliščine pravočasno ukreniti vse, da zagotovi dovolj prostora za varen prehod drugega plovila.

(ii) Plovilo, ki ne sme ovirati prehoda ali varnega prehoda drugega plovila, mora enako ravnati tudi v primeru približevanja drugemu plovilu, ko obstaja nevarnost trčenja. Pri tem mora pri izvajanju ukrepov za zagotovitev varnega prehoda drugega plovila celostno upoštevati pravila tega dela.

(iii) Plovilo, katerega varen prehod ne sme biti oviran, mora kljub temu ravnati v skladu s pravili tega dela, če se plovili približujeta tako, da obstaja nevarnost trčenja.

Pravilo 9 (Ozki kanali)

(a) Plovilo, ki pluje v ozkem kanalu ali plovni poti, se mora, kolikor je brez nevarnosti mogoče, držati zunanjega roba kanala ali plovne poti, ki je na njegovi desni strani.

(b) Plovilo, dolžine manj kot 20 m, ali jadrnica ne sme ovirati prehoda plovilu, ki lahko varno pluje le znotraj meja ozkega kanala ali plovne poti.

(c) Plovilo, ki ribari, ne sme ovirati prehoda kateremukoli drugemu plovilu med plovbo znotraj meja ozkega kanala ali plovne poti.

(d) Plovilo ne sme prečkati ozkega kanala ali plovne poti, če bi s tem oviralo prehod drugemu plovilu, ki lahko varno pluje le znotraj meja tega kanala ali plovne poti. Če plovilu, ki lahko varno pluje le znotraj meja tega kanala ali plovne poti, ni jasen namen plovila, ki prečka ozek kanal ali plovno poti, lahko uporabi zvočni signal iz odstavka (d) Pravila 34.

(e)

(i) Kadar je prehitevanje v ozkem kanalu ali plovni poti možno le, če mora prehitevano plovilo kaj storiti, da omogoči varno prehitevanje, mora plovilo, ki ima namen prehitevati, nakazati svoj namen z ustreznim signalom iz točke (i) odstavka (c) Pravila 34. Če se prehitevano plovilo s tem strinja, mora uporabiti ustrezen signal iz točke (ii) odstavka (c) Pravila 34 in omogočiti varno prehitevanje. Če mu ni jasen namen drugega plovila, lahko plovilo uporabi signale iz odstavka (d) Pravila 34.

(ii) Kljub določbam tega pravila, mora plovilo, ki prehiteva, upoštevati tudi Pravilo 13.

(f) Plovilo, ki se približuje ovinku ali območju ozkega kanala ali plovne poti, kjer bi lahko ovire zakrivale druga plovila, mora pluti še posebej previdno in se oglašati z ustreznimi signali, ki so določeni v odstavku (e) Pravila 34.

(g) Plovilo se mora izogibati sidranju v ozkem kanalu, če le okoliščine to dopuščajo.

Pravilo 10 (Sheme ločene plovbe)

(a) To pravilo se nanaša na sheme ločene plovbe, ki jih je sprejela Organizacija, hkrati pa morajo vsa plovila upoštevati tudi vsa ostala pravila.

(b) Plovilo, ki uporablja shemo ločene plovbe:

(i) mora pluti na ustrezni plovni poti v splošni smeri plovbe te plovne poti;

(ii) se mora izogibati črti ali coni ločene plovbe po svojih zmožnostih;

(iii) se mora v normalnih okoliščinah vključevati v plovno pot, ali jo zapuščati, na njenem koncu, pri vključevanju ali zapuščanju s strani pa mora to storiti pod čim manjšim kotom glede na splošno smer plovbe.

(c) Plovilo se mora, če je le možno, izogibati prečkanju plovnih poti, če pa mora to vseeno storiti, mora plovno pot prečkati čim bolj pravokotno na splošno smer plovbe.

(d)

(i) Plovilo ne sme uporabljati cone obalne plovbe, če lahko brez nevarnosti uporablja ustrezno plovno pot znotraj pripadajoče sheme ločene plovbe. Cono obalne plovbe pa lahko uporabljajo plovila, dolžine manj kot 20 m, jadrnice in plovila, ki ribarijo.

(ii) Ne glede na določbo v točki (i) odstavka (d) lahko plovilo uporablja cono obalne plovbe pri vplutju ali izplutju iz pristanišča, pri plovbi do morskih ploščadi ali struktur, pilotskih postaj in drugih mest znotraj cone obalne plovbe ali da bi se izognilo neposredni nevarnosti.

(e) Plovilo, razen plovila, ki prečka cono ločene plovbe ali se vanjo vključuje ali jo zapušča, v normalnih okoliščinah ne sme vpluti v cono ločene plovbe ali prečkati črte ločene plovbe, razen:

(i) v sili, da se izogne neposredni nevarnosti;

(ii) kadar ribari znotraj cone ločene plovbe.

(f) Plovilo, ki pluje na območjih blizu konca shem ločene plovbe, mora pluti zelo previdno.

(g) Plovilo se mora izogibati, če je to izvedljivo, sidranju znotraj sheme ločene plovbe ali v območjih blizu njenih mej.

(h) Plovilo, ki ne uporablja sheme ločene plovbe, mora pluti čim dlje od nje.

(i) Plovilo, ki ribari, ne sme ovirati prehoda plovilu, ki pluje na plovni poti.

(j) Plovilo, dolžine manj kot 20 m, ali jadrnica ne sme ovirati varnega prehoda plovilu na mehanski pogon, ki pluje na plovni poti.

(k) Za plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja, kadar to opravlja dela v zvezi z varnostjo plovbe v shemi ločene plovbe, določbe tega pravila ne veljajo samo do te mere, da lahko izvede potrebna dela.

(l) Za plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja, kadar to polaga, vzdržuje ali dviguje podmorske kable v shemi ločene plovbe, določbe tega pravila ne veljajo samo do te mere, da lahko izvede potrebna dela.

Pravilo 11 (Uporaba)

Pravila tega poglavja se uporabljajo za plovila, ki vidijo druga drugo.

Pravilo 12 (Jadrnice)

(a) Kadar se jadrnici približujeta druga drugi tako, da obstaja nevarnost trčenja, se mora ena umakniti drugi na naslednji način:

(i) če imata veter z različnih strani, se mora jadrnica, ki pluje z vetrom s svoje leve strani, umakniti s poti;

(ii) če imata veter z iste strani, se mora jadrnica, ki je na vetrni strani, umakniti s poti jadrnici, ki pluje na zavetrni strani;

(iii) če jadrnica, ki pluje z vetrom z leve strani, vidi jadrnico na vetrni strani in ne more zanjo zanesljivo ugotoviti, ali pluje z vetrom z leve ali z desne strani, se ji mora umakniti s poti.

(b) Za namen razumevanja tega pravila se smatra, da je vetrna stran tista, ki je nasprotna strani, na kateri je glavno jadro, če gre za jadrnico s križnimi glavnimi jadri, pa stran, ki je nasprotna strani, na kateri je največje vzdolžno jadro.

Pravilo 13 (Prehitevanje)

(a) Ne glede na katerokoli pravilo v Poglavju I in Poglavju II Dela B, se mora plovilo, ki prehiteva, umakniti s poti plovilu, katerega je dohitelo.

(b) Šteje se, da plovilo prehiteva, kadar se približuje plovilu iz smeri več kot 22,5° za prečnico proti njegovi krmi oziroma ko je proti prehitevanemu plovilu v takšnem položaju, da ponoči ne more videti nobene bočne luči, temveč samo krmno luč.

(c) Ko plovilo dvomi, ali prehiteva drugo plovilo, se mora šteti za plovilo, ki prehiteva, in tako tudi ravnati.

(d) Nobena poznejša sprememba smeri med ploviloma ne daje prehitevajočemu plovilu pravice, da bi se štelo za plovilo, ki križa drugemu smer v smislu razumevanja teh Pravil, in se zato mora umikati s poti plovilu, katerega je dohitelo, dokler ga ne prehiti in se od njega oddalji.

Pravilo 14 (Položaj plovil z nasprotnih smeri)

(a) Ko se plovili na mehanski pogon približujeta z nasprotnih smeri ali skoraj nasprotnih smeri, tako da obstaja nevarnost trčenja, mora vsako zaviti na desno, da se srečata z leve strani.

(b) Šteje se, da se plovili približujeta z nasprotnih smeri, kadar vidi eno plovilo s premca naravnost ali skoraj naravnost premec drugega; in sicer ponoči, ko lahko vidi premočrtno ali skoraj premočrtno jamborne luči drugega plovila in/ali obe njegovi bočni luči, podnevi pa, ko vidi plovilo v takem položaju.

(c) Ko plovilo sumi, da gre za položaj plovil z nasprotnih smeri, mora ravnati tako, kot da dejansko gre za tak položaj.

Pravilo 15 (Križanje smeri)

Kadar se smeri plovil na mehanski pogon križata tako, da obstaja nevarnost trčenja, se umakne s poti tisto, ki vidi drugo plovilo na svoji desni strani, pri tem pa mu, če je to mogoče, ne sme prekrižati smeri pred njegovim premcem.

Pravilo 16 (Ravnanje plovila, ki odstopa pot)

Vsako plovilo, ki se je dolžno umakniti s poti drugemu, mora po svojih zmožnostih ukrepati pravočasno in odločno, tako da omogoči drugemu plovilu prosto pot.

Pravilo 17 (Ravnanje plovila s prednostjo)

(a)

(i) Ko se mora eno od plovil umakniti s poti drugemu, mora drugo obdržati svojo smer in hitrost.

(ii) Drugo plovilo lahko kljub temu ukrepa tako, da se samo z lastnim manevrom izogne trčenju, takoj ko postane očitno, da plovilo, ki bi se moralo umakniti s poti, ni ustrezno ukrepalo v skladu s temi Pravili.

(b) Ko se plovilo, ki bi moralo obdržati smer in hitrost, iz kateregakoli razloga znajde tako blizu plovilu, ki se je dolžno umakniti s poti, da se trčenju ni mogoče izogniti samo z ukrepanjem plovila, ki se je dolžno umakniti s poti, mora ukrepati tako, da bo kar najbolj pripomoglo k izognitvi trčenju.

(c) Plovilo na mehanski pogon, ki v položaju križanja smeri ukrepa v skladu s točko (ii) odstavka (a) tega pravila, da bi se izognilo trčenju z drugim plovilom na mehanski pogon, ki je na njegovi levi strani, ne sme spremeniti smeri v levo, če le to dopuščajo okoliščine.

(d) Plovilo, ki odstopa pot, se mora drugemu umakniti s poti ne glede na določbe tega pravila.

Pravilo 18 (Medsebojne obveznosti plovil)

V primeru, ko Pravilo 9, Pravilo 10 ali Pravilo 13 ne določajo drugače, velja:

(a) Plovilo na mehanski pogon, ko pluje, se mora umakniti s poti:

(i) plovilu, nesposobnemu za manevriranje;

(ii) plovilu z omejeno sposobnostjo manevriranja;

(iii) plovilu, ki ribari;

(iv) jadrnici.

(b) Jadrnica, ko pluje, se mora umakniti s poti:

(i) plovilu, nesposobnemu za manevriranje;

(ii) plovilu z omejeno sposobnostjo manevriranja;

(iii) plovilu, ki ribari.

(c) Plovilo, ki ribari in pluje, se mora umakniti s poti, če je le možno:

(i) plovilu, nesposobnemu za manevriranje;

(ii) plovilu z omejeno sposobnostjo manevriranja.

(d)

(i) Katerokoli plovilo, razen plovila, nesposobnega za manevriranje, ali plovila z omejeno sposobnostjo manevriranja, če to dopuščajo okoliščine, ne sme ovirati varnega prehoda plovila, omejenega s svojim ugrezom, ki uporablja signale iz Pravila 28.

(ii) Plovilo, omejeno s svojim ugrezom, mora glede na svoje posebno stanje pluti še posebej previdno.

(e) Hidroavion na vodni površini se mora na splošno umakniti s poti vsem plovilom in jih ne sme ovirati pri plovbi. V primeru nevarnosti trčenja mora ravnati v skladu s pravili iz tega dela.

(f)

(i) WIG plovilo se mora pri vzletanju, pristajanju in letu blizu vodne površine vselej umakniti s poti vsem plovilom in jih ne sme ovirati pri plovbi;

(ii) WIG plovilo, ki je na vodni površini, mora ravnati v skladu s pravili iz tega dela, ki veljajo za plovila na mehanski pogon.

Pravilo 19 (Ravnanje plovil pri zmanjšani vidljivosti)

(a) To pravilo velja za plovila, ki med plovbo ne vidijo drugo drugega, v območju ali blizu območja z zmanjšano vidljivostjo.

(b) Vsako plovilo mora pluti z varno hitrostjo, ki je prilagojena prevladujočim okoliščinam in stanju zmanjšane vidljivosti. Plovilo na mehanski pogon mora imeti pogonski stroj nenehno v pripravljenosti za takojšnji manever.

(c) Vsako plovilo se mora prilagajati prevladujočim okoliščinam in stanju zmanjšane vidljivosti, kadar ravna po pravilih iz Poglavja I tega dela.

(d) Če plovilo odkrije navzočnost drugega plovila izključno z radarjem, mora ugotoviti, ali nastaja položaj nevarne bližine in/ali obstaja nevarnost trčenja. V tem primeru mora pravočasno ukrepati za izognitev trčenju. Kadar ukrep za izognitev trčenju vključuje spremembo smeri, se mora, če je le možno, izogniti:

(i) zavijanju na levo, če je drugo plovilo pred njegovo prečnico, razen če gre za plovilo, katerega prehiteva;

(ii) zavijanju proti plovilu, ki je na njegovi prečnici ali za njo.

(e) Vsako plovilo, ki sliši zvočni signal za meglo drugega plovila, za katero meni, da je pred njegovo prečnico, ali ne more preprečiti nevarnega približevanja, mora zmanjšati hitrost do najmanjše možne, pri kateri še lahko pluje v svoji smeri, razen če ni nevarnosti za trčenje. Če je treba, se mora plovilo ustaviti, v vsakem primeru pa mora pluti zelo previdno, dokler ne mine nevarnost trčenja.

Pravilo 20 (Uporaba)

(a) Pravila tega dela veljajo v vseh vremenskih razmerah.

(b) Pravila, ki se nanašajo na luči, veljajo od sončnega zahoda do sončnega vzhoda. V tem času ni dovoljeno imeti prižganih drugih luči, razen tistih, ki jih ni mogoče zamenjati z lučmi, predpisanimi v teh Pravilih, ki ne vplivajo na vidnost ali značilnost luči, predpisanih v teh Pravilih, in ki ne ovirajo ustreznega opazovanja.

(c) Luči, ki so predpisane v teh Pravilih, če jih plovilo ima, je treba uporabljati tudi od sončnega vzhoda do sončnega zahoda pri zmanjšani vidljivosti in v drugih primerih, ko je to potrebno.

(d) Pravila, ki se nanašajo na znamenja, veljajo podnevi.

(e) Luči in znamenja, ki so navedena v teh Pravilih, morajo biti v skladu z določili v Aneksu I k tem Pravilom.

Pravilo 21 (Pomen izrazov)

(a) "Jamborna luč" pomeni belo luč, ki stalno sveti v obzornem loku 225°, postavljeno na vzdolžnici plovila in pritrjeno tako, da se svetloba vidi od premca do 22,5° za prečnico na obeh bokih plovila.

(b) "Bočni luči" pomenita zeleno luč na desnem boku in rdečo luč na levem boku, ki stalno svetita v obzornem loku 112,5° in sta pritrjeni tako, da se svetloba vidi od premca do 22,5° za prečnico na zadevni strani plovila. Plovila, dolžine manj kot 20 m, imajo lahko bočni luči v kombinirani svetilki, postavljeni na vzdolžnici plovila.

(c) "Krmna luč" pomeni belo luč, ki sveti stalno v obzornem loku 135°, postavljeno čim bliže krmi in pritrjeno tako, da se svetloba vidi 67,5° od krme na vsako stran plovila.

(d) "Luč za vlečenje" pomeni rumeno luč z enakimi značilnostmi kot "krmna luč" iz odstavka (c) tega pravila.

(e) "Krožna luč" pomeni luč, ki sveti stalno v obzornem loku 360°.

(f) "Bliskajoča luč" pomeni luč, ki bliska enakomerno s frekvenco 120 ali več bliski na minuto.

Pravilo 22 (Vidnost luči)

Luči, predpisane v teh Pravilih, morajo imeti svetilnost, kot je določena v Poglavju 8 Aneksa I k tem Pravilom, tako da so vidne do naslednjih minimalnih oddaljenosti:

(a) Na plovilih dolžine 50 m ali več:

- jamborna luč, 6 milj;

- bočna luč, 3 milje;

- krmna luč, 3 milje;

- luč za vlečenje, 3 milje;

- bela, rdeča, zelena ali rumena krožna luč, 3 milje.

(b) Na plovilih dolžine 12 m ali več, toda dolžine manj kot 50 m:

- jamborna luč, 5 milj; toda za plovila dolžine manj kot 20 m, 3 milje;

- bočna luč, 2 milji;

- krmna luč, 2 milji;

- luč za vlečenje, 2 milji;

- bela, rdeča, zelena ali rumena krožna luč, 2 milji.

(c) Na plovilih dolžine manj kot 12 m:

- jamborna luč, 2 milji;

- bočna luč, 1 milja;

- krmna luč, 2 milji;

- luč za vlečenje, 2 milji;

- bela, rdeča, zelena ali rumena krožna luč, 2 milji.

(d) Na slabo opaznih delno potopljenih plovilih ali vlečenih objektih:

- bela krožna luč, 3 milje.

Pravilo 23 (Plovila na mehanski pogon, ko plujejo)

(a) Plovilo na mehanski pogon, ko pluje, mora imeti:

(i) jamborno luč na prednjem delu plovila;
(ii) drugo jamborno luč, ki je postavljena za in višje od prve jamborne luči; plovilu, dolžine manj kot 50 m, te luči ni treba imeti, lahko pa jo ima;
(iii) bočni luči;
(iv) krmno luč.

(b) Plovilo na zračni blazini, ko pluje brez izpodriva, mora imeti, poleg luči iz odstavka (a) tega pravila, tudi rumeno bliskajočo krožno luč.
(c) WIG plovilo mora imeti pri vzletanju, pristajanju in letu blizu gladine, poleg luči iz odstavka (a) tega pravila, tudi močno rdečo bliskajočo krožno luč.

(d)

(i) Plovilo na mehanski pogon, dolžine manj kot 12 m, ima lahko namesto luči iz odstavka (a) tega pravila belo krožno luč in bočni luči;
(ii) plovilo na mehanski pogon, dolžine manj kot 7 m, katerega največja hitrost ne presega 7 vozlov, ima lahko namesto luči iz odstavka (a) tega pravila belo krožno luč; če je le izvedljivo, mora takšno plovilo imeti tudi bočni luči;
(iii) na plovilu na mehanski pogon, dolžine manj kot 12 m, se lahko postavi jamborno luč ali belo krožno luč izven vzdolžnice plovila, če je ni mogoče postaviti na njej. Pri tem morata biti bočni luči v eni kombinirani svetilki, postavljeni na vzdolžnici plovila, ali čim bližje vzdolžnici plovila, na katero je postavljena jamborna luč ali bela krožna luč.

Pravilo 24 (Vlečenje in potiskanje)

(a) Plovilo na mehanski pogon, ki vleče, mora imeti:

(i) namesto luči, ki so predpisana v točki (i) ali (ii) odstavka (a) Pravila 23, dve jamborni luči, navpično eno nad drugo; če dolžina vlečenega sestava, merjeno od krme plovila, ki vleče, do konca vlečenega sestava, presega 200 m, pa tri jamborne luči, navpično drugo nad drugo;

(ii) bočni luči;

(iii) krmno luč;

(iv) luč za vlečenje, navpično nad krmno lučjo;

(v) če dolžina vlečenega sestava presega 200 m, znamenje v obliki dvojnega stožca na najvidnejšem mestu.

(b) Če sta potiskajoče in potiskano plovilo čvrsto spojeni v eno samo sestavljeno plovilo, se štejeta za plovilo na mehanski pogon in morata imeti luči iz Pravila 23.

(c) Plovilo na mehanski pogon, kadar potiska naprej ali bočno vleče drugo plovilo, razen če obe plovili tvorita sestavljeno plovilo, mora imeti:

(i) namesto luči, ki so predpisana v točki (i) ali (ii) odstavka (a) Pravila 23, dve jamborni luči navpično eno nad drugo;

(ii) bočni luči;

(iii) krmno luč.

(d) Plovilo na mehanski pogon, za katerega velja odstavek (a) ali (c) tega pravila, mora upoštevati tudi točko (ii) odstavka (a) Pravila 23.

(e) Vlečeno plovilo ali vlečen objekt, z izjemo tistih, ki so omenjeni v odstavku (g) tega pravila, morajo imeti:

(i) bočni luči;

(ii) krmno luč;

(iii) če dolžina vlečenega sestava presega 200 m, znamenje v obliki dvojnega stožca na najvidnejšem mestu.

(f) Plovila, ki so bočno vlečena ali potiskana v skupini, ne glede na njihovo število, morajo biti osvetljena kot eno samo plovilo:

(i) plovilo, ki je potiskano in ni čvrsto spojeno s potiskajočim plovilom v eno samo sestavljeno plovilo, mora imeti na prednjem koncu bočni luči;

(ii) plovilo, ki je bočno vlečeno, mora imeti krmno luč in na prednjem koncu bočni luči.

(g) Slabo opazno, delno potopljeno vlečeno plovilo ali vlečen objekt ali kombinacija takšnih vlečenih plovil ali objektov mora imeti:

(i) če je ožja od 25 m, eno belo krožno luč na prednjem koncu ali v njegovi bližini in eno takšno luč na zadnjem koncu ali v njegovi bližini; na valjih za prevoz tekočin, luč na prednjem koncu ali v njegovi bližini ni obvezna;

(ii) če je široka 25 m ali več, dve dodatni beli krožni luči na skrajnih bočnih točkah ali v njuni bližini;

(iii) če je daljša od 100 m, dodatne bele krožne luči med lučmi, predpisanimi v točki (i) in (ii), tako da razdalja med lučmi ni večja od 100 m;

(iv) znamenje v obliki dvojnega stožca na zadnjem koncu ali v bližini zadnjega konca zadnjega vlečenega plovila ali vlečenega objekta, če pa dolžina vlečenega sestava presega 200 m, še dodatno signalno telo enake oblike, postavljeno na najvidnejšem mestu čim bliže prednjemu koncu vlečenega sestava.

(h) Če vlečeno plovilo ali vlečen objekt iz upravičenega razloga ne more imeti luči ali znamenj, predpisanih v odstavku (e) ali (g) tega pravila, mora storiti vse, da sta vlečeno plovilo ali vlečen objekt osvetljena, ali mora vsaj nakazovati prisotnost vlečenega plovila ali vlečenega objekta.

(i) Če plovilo, ki običajno ne vleče, vleče drugo plovilo, ki je v stiski ali iz kakršnegakoli drugega razloga potrebuje pomoč, mu ni treba imeti luči, predpisanih v odstavku (a) ali (c) tega pravila, če je to neizvedljivo iz kateregakoli upravičenega razloga. Storiti mora vse, da v skladu s Pravilom 36 opozori na razmerje med plovilom, ki vleče, in vlečenim plovilom, še posebej mora biti pozorno na to, da osvetli vlečno vrv.

Pravilo 25 (Jadrnice, ko plujejo, in plovila na vesla)

(a) Jadrnica, ko pluje, mora imeti:

(i) bočni luči;

(i) krmno luč.

(b) Jadrnica, dolžine manj kot 20 m, ima lahko luči, predpisane v odstavku (a) tega pravila, kombinirane v eni svetilki, postavljeni na vrhu ali blizu vrha jambora, kjer je najbolj vidna.

(c) Jadrnica ima lahko, ko pluje, poleg luči, ki so predpisane v odstavku (a) tega pravila, na vrhu ali blizu vrha jambora, kjer so luči najbolj vidne, dve krožni luči, postavljeni navpično ena nad drugo, zgornjo rdečo in spodnjo zeleno. Teh dveh luči ni dovoljeno imeti v kombinaciji s kombinirano svetilko, ki je dovoljena v odstavku (b) tega pravila.

(d)

(i) Jadrnica, dolžine manj kot 7 m, mora imeti luči, predpisane v odstavku (a) ali (b) tega pravila, če je le izvedljivo. V nasprotnem primeru mora imeti pripravljeno električno ročno svetilko ali prižgano svetilko z belo svetlobo, ki jo mora uporabiti pravočasno, da se izogne trčenju.

(ii) Plovilo na vesla ima lahko luči, ki so v tem pravilu predpisane za jadrnice, če teh nima, pa mora imeti pripravljeno električno ročno svetilko ali prižgano svetilko z belo svetlobo, ki jo mora uporabiti pravočasno, da se izogne trčenju.

(e) Plovilo, ki pluje na jadra in hkrati na stroj, mora imeti na prednjem koncu na najvidnejšem mestu znamenje v obliki stožca z vrhom obrnjenim navzdol.

Pravilo 26 (Plovila, ki ribarijo)

(a) Plovilo, ki ribari, bodisi pluje bodisi je zasidrano, mora imeti samo luči in znamenja, predpisana v tem pravilu.

(b) Plovilo, ki ribari z vlečnimi mrežami, kar pomeni, da vlečne mreže ali podobno ribiško opremo vleče skozi vodo, mora imeti:

(i) dve krožni luči, postavljeni navpično ena nad drugo, od katerih je zgornja zelena, spodnja pa bela, ali znamenje, ki je sestavljeno iz dveh stožcev, postavljenih navpično eden nad drugim tako, da se jima vrhova stikata;

(ii) jamborno luč v smeri proti krmi za in nad zeleno krožno lučjo; plovilu, dolžine manj kot 50 m, te luči ni treba imeti, lahko pa jo ima;

(iii) če se premika po vodi, poleg luči iz tega odstavka, še bočni luči in krmno luč.

(c) Plovilo, ki ribari, vendar ne z vlečnimi mrežami, mora imeti:

(i) dve krožni luči, postavljeni navpično ena nad drugo, od katerih je zgornja rdeča, spodnja pa bela, ali znamenje, ki je sestavljeno iz dveh stožcev, postavljenih navpično eden nad drugim tako, da se jima vrhova stikata;

(ii) če sega ribolovna oprema vodoravno več kot 150 m od plovila, belo krožno luč ali stožec z navzgor obrnjenim vrhom v smeri, v katero sega oprema;

(iii) če se premika po vodi, poleg luči iz tega odstavka, še bočni luči in krmno luč.

(d) Plovilo, ki ribari zelo blizu drugih plovil, ki ribarijo, mora uporabljati še dodatne signale, ki so predpisani v Aneksu II teh Pravil.

(e) Če plovilo ne ribari, ne sme uporabljati luči in znamenj, ki jih določa to pravilo, temveč samo luči in znamenja, predpisana za plovilo njegove dolžine.

Pravilo 27 (Plovila, nesposobna za manevriranje, in plovila z omejeno sposobnostjo manevriranja)

(a) Plovilo, nesposobno za manevriranje, mora imeti:

(i) dve rdeči krožni luči, postavljeni navpično ena nad drugo na najvidnejšem mestu;

(ii) dve krogli ali dve podobni znamenji, postavljeni navpično eno nad drugim na najvidnejšem mestu;

(iii) ko se premika po vodi, poleg luči, predpisanih v tem odstavku, še bočni luči in krmno luč.

(b) Plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja, razen plovila, ki odstranjuje mine, mora imeti:

(i) tri krožne luči, postavljene navpično druga nad drugo na najvidnejšem mestu; zgornja in spodnja luč morata biti rdeči, srednja pa bela;

(ii) tri znamenja, postavljena navpično drugo nad drugim na najvidnejšem mestu; zgornje in spodnje znamenje morata imeti obliko krogle, srednje pa obliko dvojnega stožca;

(iii) ko se premika po vodi, poleg luči, predpisanih v točki (i) tega odstavka, še jamborno luč ali luči, bočni luči in krmno luč;

(iv) ko je zasidrano, poleg luči ali znamenj iz točke (i) in (ii) tega odstavka, še luči ali znamenja predpisana v Pravilu 30.

(c) Plovilo na mehanski pogon, ki vleče in ima skupaj z vlečenim plovilom zelo omejeno sposobnost spremembe smeri, mora imeti poleg luči ali znamenj, predpisanih v odstavku (a) Pravila 24, tudi luči ali znamenja, predpisana v točkah (i) in (ii) odstavka (b) tega pravila.

(d) Plovilo, ki izkopava ali opravlja podvodna dela, mora imeti, kadar ima omejeno sposobnost manevriranja, luči in znamenja, predpisana v točkah (i), (ii) in (iii) odstavka (b) tega pravila; če obstaja še ovira, mora imeti še:

(i) dve rdeči krožni luči ali dve krogli, postavljeni navpično ena nad drugo, tako da označujeta stran, na kateri je ovira;

(ii) dve zeleni krožni luči ali dva dvojna stožca, postavljena navpično eden nad drugim, tako da označujeta stran, po kateri gre lahko mimo drugo plovilo;

(iii) ko je zasidrano, luči ali znamenja, predpisana v tem odstavku, namesto luči in znamenj, ki so predpisana v Pravilu 30.

(e) Kadarkoli plovilo, ki je vključeno v potapljaška opravila, zaradi svoje velikosti ne more postaviti vseh luči in znamenj, ki so predpisana v odstavku (d) tega pravila, mora imeti:

(i) tri krožne luči, postavljene navpično druga nad drugo na najvidnejšem mestu; zgornja in spodnja luč morata biti rdeči, srednja pa bela;

(ii) zastavo "A" Mednarodnega signalnega kodeksa, v togi izvedbi, visoko najmanj 1 m, pri čemer mora biti vidna z vseh strani.

(f) Plovilo, ki odstranjuje mine, mora imeti poleg luči za plovila na mehanski pogon, predpisanih v Pravilu 23, ali poleg luči in znamenj za zasidrana plovila, predpisanih v Pravilu 30, kadar je primerno, še tri zelene krožne luči ali tri krogle. Ena od teh luči ali znamenj mora biti blizu vrha prednjega jambora, drugi dve pa na koncih njegovega križa. Te luči ali znamenja opozarjajo na nevarnost približevanja plovilu, ki odstranjuje mine, na manj kot 1000 m.

(g) Plovilom, dolžine manj kot 12 m, razen če niso vključena v potapljaška opravila, ni treba uporabljati luči in znamenj, predpisanih v tem pravilu.

(h) Signali, predpisani v tem pravilu, niso signali plovil v stiski ali plovil, ki potrebujejo pomoč. Ti signali so navedeni v Aneksu IV k tem Pravilom.

Pravilo 28 (Plovila, omejena s svojim ugrezom)

Plovilo, omejeno s svojim ugrezom, ima lahko poleg luči za plovila na mehanski pogon, predpisanih v Pravilu 23, na najvidnejšem mestu tri rdeče krožne luči, postavljene navpično druga nad drugo, ali znamenje v obliki valja.

Pravilo 29 (Pilotska plovila)

(a) Plovilo, ki opravlja pilotažo, mora imeti:

(i) na vrhu jambora ali blizu njegovega vrha dve krožni luči, postavljeni navpično ena nad drugo, od katerih je zgornja bela, spodnja pa rdeča;

(ii) ko pluje, še dodatni bočni luči in krmno luč;

(iii) ko je zasidrano, poleg luči, predpisanih v točki (i), še luč oziroma luči ali znamenje za zasidrana plovila, predpisana v Pravilu 30.

(b) Kadar pilotsko plovilo ne opravlja pilotaže, mora uporabljati luči ali znamenja, predpisana za podobna plovila njegove dolžine.

Pravilo 30 (Zasidrana in nasedla plovila)

(a) Zasidrano plovilo mora imeti na najvidnejšem mestu:

(i) na sprednjem delu plovila belo krožno luč ali kroglo;

(ii) na krmi ali blizu krme ter nižje od luči, predpisanih v točki (i) tega odstavka, belo krožno luč.

(b) Plovilo, dolžine manj kot 50 m, ima lahko namesto luči iz odstavka (a) tega pravila belo krožno luč, postavljeno na najvidnejšem mestu.

(c) Zasidrano plovilo lahko uporablja razpoložljive delovne ali druge luči za razsvetljavo krovov, plovilo, dolžine 100 m ali več, pa mora uporabiti te luči.

(d) Nasedlo plovilo mora imeti luči, predpisane v odstavku (a) ali (b) tega pravila, poleg teh pa na najvidnejšem mestu:

(i) dve rdeči krožni luči, postavljeni navpično ena nad drugo;

(ii) tri krogle, postavljene navpično druga nad drugo.

(e) Zasidranemu plovilu, dolžine manj kot 7 m, vendar ne v ozkem kanalu, na plovni poti, na sidrišču ali blizu njih, oziroma tam, kjer navadno plujejo druga plovila, ni treba imeti luči ali znamenj, predpisanih v odstavku (a) in (b) tega pravila.

(f) Nasedlemu plovilu, dolžine manj kot 12 m, ni treba imeti luči ali znamenj, predpisanih v točkah (i) in (ii) odstavka (d) tega pravila.

Pravilo 31 (Hidroavioni)

Če hidroavion ali WIG plovilo ne more imeti luči in znamenj z značilnostmi in na pozicijah, predpisanih s Pravili tega dela, mora imeti luči in znamenja, ki so jim po značilnostih in pozicijah najbolj podobna.

Pravilo 32 (Pomen izrazov)

(a) "Piščalka" pomeni vsako napravo za zvočno signalizacijo, ki lahko oddaja predpisane piske v skladu s specifikacijo, navedeno v Aneksu III k tem Pravilom.

(b) "Kratek pisk" pomeni pisk, ki traja približno eno sekundo.

(c) "Dolg pisk" pomeni pisk, ki traja štiri do šest sekund.

Pravilo 33 (Oprema za zvočne signale)

(a) Plovilo, dolžine 12 m ali več, mora imeti piščalko, plovilo, dolžine 20 m ali več, mora imeti tudi zvon, plovilo, dolžine 100 m ali več, pa mora imeti tudi gong, katerega tona in zvoka ni mogoče zamenjati s tonom in zvokom zvona. Piščalka, zvon in gong morajo biti v skladu s specifikacijo, navedeno v Aneksu III k tem Pravilom. Zvon ali gong, ali oba, se lahko nadomesti z drugo opremo, ki lahko oddaja zvok enakih odgovarjajočih zvočnih značilnosti, pod pogojem, da je zahtevane zvočne signale vselej mogoče oddajati tudi ročno.

(b) Plovilu, dolžine manj kot 12 m, ni treba imeti naprav za zvočno signalizacijo, predpisanih v odstavku (a) tega pravila, vendar mora v tem primeru imeti kakšno drugo sredstvo za oddajanje učinkovitega zvočnega signala.

Pravilo 34 (Signali za manever in opozorilni signali)

(a) Kadar plovili vidita druga drugo, mora plovilo na mehanski pogon, ko pluje in manevrira tako, kot je dovoljeno ali predpisano s temi Pravili, nakazati svoj manever z naslednjimi signali piščalke:

- z enim kratkim piskom, kar pomeni "zavijam na desno";

- z dvema kratkima piskoma, kar pomeni "zavijam na levo";

- s tremi kratkimi piski, kar pomeni "vozim vzvratno".

(b) Katerokoli plovilo lahko signale, predpisane v odstavku (a) tega pravila, dopolni s svetlobnimi signali, katere po potrebi ponavlja, vse dokler ne opravi manevra:

(i) ti svetlobni signali imajo naslednji pomen:

- en blisk pomeni "zavijam na desno";

- dva bliska pomenita "zavijam na levo";

- trije bliski pomenijo "vozim vzvratno";

(ii) vsak blisk mora trajati približno eno sekundo, časovni presledek med bliski mora prav tako trajati približno eno sekundo, medtem ko presledek med zaporednimi signali ne sme biti krajši od desetih sekund;

(iii) luč, ki se uporablja za te signale, če je vgrajena, mora biti bela krožna luč, vidna z oddaljenosti najmanj 5 milj, ter mora biti v skladu z določbami Aneksa I k tem Pravilom.

(c) Kadar plovili vidita druga drugo v ozkem kanalu ali na plovni poti:

(i) mora plovilo, ki namerava prehiteti drugo plovilo v skladu s točko (i) odstavka (e) Pravila 9, nakazati s piščalko svoj namen z naslednjima signaloma:

- z dvema dolgima piskoma, ki jima sledi en kratek pisk, kar pomeni "nameravam vas prehiteti po vaši desni strani";

- z dvema dolgima piskoma, ki jima sledita dva kratka piska, kar pomeni "nameravam vas prehiteti po vaši levi strani".

(ii) prehitevano plovilo, ki ravna v skladu s točko (i) odstavka (e) Pravila 9, mora s piščalko nakazati svoje strinjanje s prehitevanjem z naslednjim signalom:

- en dolg, en kratek, en dolg in en kratek pisk, v tem zaporedju.

(d) Kadar se plovili, ki vidita druga drugo, približujeta in iz kakršnegakoli razloga eno izmed njiju ne razume namena ali ravnanja drugega plovila oziroma dvomi, da je drugo plovilo izvedlo vse ukrepe, potrebne za izognitev trčenju, mora svoj dvom nemudoma nakazati z najmanj petimi kratkimi in hitrimi piski s piščalko. Ta signal lahko dopolni s svetlobnim signalom najmanj petih kratkih in hitrih bliskov.

(e) Plovilo, ki se približuje ovinku ali območju kanala ali plovne poti, kjer bi lahko ovire zakrivale druga plovila, se mora oglasiti z enim dolgim piskom. Približujoče se plovilo, ki je za ovinkom oziroma ga zakriva ovira in je slišalo ta signal, mora odgovoriti z enim dolgim piskom.

(f) Če so piščalke na plovilu vgrajene na medsebojni razdalji več kot 100 m, se mora za oddajanje zvočnih signalov za manever in opozorilnih signalov uporabljati samo ena piščalka.

Pravilo 35 (Zvočni signali ob zmanjšani vidljivosti)

V območju ali blizu območja z zmanjšano vidljivostjo, podnevi ali ponoči, mora plovilo uporabiti signale, predpisane v tem pravilu, na naslednji način:

(a) Plovilo na mehanski pogon, ki se premika po vodi, mora oddajati dolg pisk v časovnih presledkih največ dveh minut.

(b) Plovilo na mehanski pogon, ko pluje, toda je zaustavljeno in se ne premika po vodi, mora oddajati v časovnih presledkih največ dveh minut dva dolga zaporedna piska, ločena s presledkom približno dveh sekund.

(c) Plovilo, nesposobno za manevriranje, plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja, plovilo, omejeno s svojim ugrezom, jadrnica, plovilo, ki ribari, in plovilo, ki vleče ali potiska drugo plovilo, mora namesto signalov, predpisanih v odstavku (a) ali (b) tega pravila, oddajati v časovnih presledkih največ dveh minut tri zaporedne piske, in sicer en dolgi pisk, ki mu sledita dva kratka piska.

(d) Plovilo, ki ribari zasidrano, in plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja, ki zasidrano opravlja dela, mora namesto signalov, predpisanih v odstavku (g) tega pravila, oddajati signale, predpisane v odstavku (c) tega pravila.

(e) Vlečeno plovilo oziroma samo zadnje plovilo v vlečenem sestavu, če ima posadko, mora oddajati v časovnih presledkih največ dveh minut štiri zaporedne piske, in sicer en dolg pisk, ki mu sledijo trije kratki piski. Kadar je izvedljivo, mora ta signal oddati takoj za signalom, ki ga odda plovilo, ki vleče.

(f) Kadar sta potiskajoče in potiskano plovilo čvrsto spojeni v eno samo sestavljeno plovilo, se štejeta za plovilo na mehanski pogon, ki mora oddajati signale, predpisane v odstavku (a) ali (b) tega pravila.

(g) Zasidrano plovilo mora v časovnih presledkih največ ene minute približno pet sekund hitro zvoniti z zvonom. Plovilo, dolžine 100 m ali več, mora na prednjem delu plovila najprej zvoniti z zvonom, takoj nato pa mora na zadnjem delu plovila približno pet sekund hitro udarjati na gong. Zasidrano plovilo lahko dodatno oddaja tri zaporedne piske, in sicer en kratek, en dolg in en kratek pisk, da s tem opozori plovilo, ki se mu približuje, na svoj položaj in možnost trčenja.

(h) Nasedlo plovilo mora oddajati signale z zvonom in če je potrebno tudi z gongom, kot je to predpisano v odstavku (g) tega pravila. Neposredno pred in za vsakim hitrim zvonjenjem z zvonom mora dodatno oddati še tri ločene in izrazite udarce ob zvon. Nasedlo plovilo lahko dodatno odda tudi ustrezen signal s piščalko.

(i) Plovilu, dolžine od 12 m do 20 m, ni treba oddajati signalov z zvonom, predpisanih v odstavkih (g) in (h) tega pravila. Če ne oddaja teh signalov, mora oddajati druge učinkovite zvočne signale v časovnih presledkih največ dveh minut.

(j) Plovilu, dolžine manj kot 12 m, ni treba oddajati zgoraj navedenih signalov. Če ne oddaja teh signalov, mora oddajati druge učinkovite zvočne signale v časovnih presledkih največ dveh minut.

(k) Pilotsko plovilo, ki opravlja pilotažo, lahko poleg signalov, predpisanih v odstavku (a), (b) ali (g) tega pravila, oddaja tudi razpoznavni signal, sestavljen iz štirih kratkih piskov.

Pravilo 36 (Signali za vzbujanje pozornosti)

Katerokoli plovilo, ki bi rado pritegnilo pozornost drugega plovila, lahko oddaja svetlobne ali zvočne signale, ki jih ni mogoče zamenjati s katerimkoli signalom, določenim v teh Pravilih, ali pa lahko naravna snop žarometa v smer nevarnosti, vendar tako, da ne zbega drugih plovil. Katerikoli svetlobni signal za vzbuditev pozornosti drugega plovila mora biti takšen, da ga ni mogoče zamenjati za navigacijsko oznako. Pri upoštevanju tega pravila se je treba izogibati uporabi močne utripajoče ali vrteče se luči, kot so npr. stroboskopske luči.

Pravilo 37 (Signali za nevarnost)

Plovilo v stiski, ki prosi za pomoč, mora uporabiti signale, predpisane v Aneksu IV k tem Pravilom.

Pravilo 38 (Izjeme)

Za katerokoli plovilo (ali klaso plovil), pod pogojem, da ustreza uredbam Konvencije o mednarodnih pravilih za izogibanje trčenju na morju iz leta 1960, katerega gredelj je že bil izdelan oziroma je v ustrezni gradbeni fazi pred začetkom veljavnosti teh Pravil, veljajo naslednje izjeme glede začetka veljavnosti teh Pravil:

(a) Vgradnja luči v dosegu, predpisanem v Pravilu 22, do štirih let po datumu začetka veljavnosti teh Pravil.

(b) Vgradnja luči s specifikacijo barv, predpisanih v Poglavju 7 Aneksa I k tem Pravilom, do štirih let po datumu začetka veljavnosti teh Pravil.

(c) Prerazporeditev luči zaradi spremembe angleških mer v metrične in zaokroževanja mer, stalna izjema.

(d)

(i) Prerazporeditev jambornih luči na plovilu, dolžine manj kot 150 m, zaradi predpisov v odstavku (a) Poglavja 3 Aneksa I k tem Pravilom, stalna izjema.

(ii) Prerazporeditev jambornih luči na plovilu, dolžine 150 m ali več, zaradi predpisov v odstavku (a) Poglavja 3 Aneksa I k tem Pravilom, do devet let po datumu začetka veljavnosti teh Pravil.

(e) Prerazporeditev jambornih luči zaradi predpisov v odstavku (b) Poglavja 2 Aneksa I k tem Pravilom, do devet let po datumu začetka veljavnosti teh Pravil.

(f) Prerazporeditev bočnih luči zaradi predpisov v odstavku (g) Poglavja 2 in odstavku (b) Poglavja 3 Aneksa I k tem Pravilom, do devet let po datumu začetka veljavnosti teh Pravil.

(g) Določila glede opreme za zvočne signale, predpisane v Aneksu III k tem Pravilom, do devet let po datumu začetka veljavnosti teh Pravil.

(h) Prerazporeditev krožnih luči zaradi predpisov v odstavku (b) Poglavja 9 Aneksa I k tem Pravilom, stalna izjema.

Aneks I - Postavitev in tehnične značilnosti luči in znamenj

1. Pomen izrazov

Izraz "višina nad trupom" pomeni višino, merjeno od najvišje neprekinjene palube. Višino je treba meriti od točke, ki leži vertikalno pod lučjo.

2. Vertikalna postavitev in razmik med lučmi

(a) Na plovilu na mehanski pogon, dolžine 20 m ali več, morajo biti jamborne luči razporejene na naslednji način:

(i) prednja jamborna luč oziroma če ima plovilo samo eno jamborno luč, mora biti ta postavljena na višino najmanj 6 m nad trupom; če širina plovila presega 6 m, mora biti jamborna luč postavljena na višini, ki je najmanj enaka širini plovila, vendar ne višje od 12 m nad trupom;

(ii) v primeru, da ima plovilo dve jamborni luči, mora biti zadnja jamborna luč postavljena vsaj 4,5 m višje od prednje jamborne luči.

(b) Navpični razmik med jambornimi lučmi na plovilih na mehanski pogon mora biti takšen, da je ob vseh normalnih prevesih plovila zadnja jamborna luč, iz razdalje 1000 m od skrajnega dela premca, gledano iz nivoja gladine morja, vidna nad prednjo jamborno lučjo in ločeno od nje.

(c) Jamborna luč plovila na mehanski pogon, dolžine nad 12 m, toda manj kot 20 m, mora biti postavljena na višini najmanj 2,5 m nad robnico.

(d) Plovilo na mehanski pogon, dolžine manj kot 12 m, ima lahko najvišje postavljeno luč na višini manj kot 2,5 m nad robnico plovila. V primeru, ko ima takšno plovilo poleg jamborne luči tudi bočni luči in krmno luč ali ima poleg krožne luči, predpisane v točki (i) odstavka (d) Pravila 23, tudi bočni luči, mora biti ta jamborna luč oziroma krožna luč postavljena vsaj 1 m višje od bočnih luči.

(e) Ena izmed dveh ali treh jambornih luči, predpisanih za plovila na mehanski pogon, ki vlečejo ali potiskajo drugo plovilo, mora biti postavljena na isto mesto, kot prednja ali zadnja jamborna luč; če so te jamborne luči postavljene na zadnjem jamboru, mora biti najnižja od zadnjih jambornih luči postavljena vsaj 4,5 m višje od prednje jamborne luči.

(f)

(i) Jamborna luč oziroma luči, predpisane v odstavku (a) Pravila 23, morajo biti postavljene tako, da se nahajajo nad vsemi drugimi lučmi in ovirami ter so od njih odmaknjene, razen izjem, opisanih v točki (ii).

(ii) Če postavitev krožnih luči pod jambornimi lučmi ni izvedljiva, kot je predpisano v točki (i) odstavka (b) Pravila 27 ali Pravilu 28, se jih lahko postavi nad zadnjo jamborno luč oziroma luči ali pa vertikalno med prednjo in zadnjo jamborno luč oziroma luči; v tem primeru je treba upoštevati določila v odstavku (c) poglavja 3 tega aneksa.

(g) Bočni luči plovila na mehanski pogon morata biti postavljeni na višini nad trupom, ki ne sme presegati 3/4 višine, na kateri je postavljena prednja jamborna luč. Bočni luči ne smeta biti postavljeni tako nizko, da bi njuno razpoznavnost motila svetloba palubnih luči.

(h) Bočni luči v kombinirani svetilki na plovilu na mehanski pogon, dolžine manj kot 20 m, morata biti postavljeni najmanj 1 m nižje od jamborne luči.

(i) Kadar Pravila predpisujejo postavitev dveh ali treh luči navpično eno nad drugo, morajo biti razdalje med njimi naslednje:

(i) na plovilu, dolžine 20 m ali več, morajo biti razdalje med temi lučmi najmanj 2 m, pri čemer mora biti najnižja od teh luči, razen kadar je zahtevana vlečna luč, postavljena na višini najmanj 4 m nad trupom;

(ii) na plovilu, dolžine manj kot 20 m, morajo biti razdalje med temi lučmi najmanj 1 m, pri čemer mora biti najnižja od teh luči, razen kadar je zahtevana vlečna luč, postavljena na višini najmanj 2 m nad robnico;

(iii) kadar so na plovilu tri luči, morajo biti razdalje med njimi enake.

(j) Nižja od dveh krožnih luči, predpisanih za plovila, ki ribarijo, mora biti postavljena na razdalji nad bočnima lučema, ki je enaka najmanj dvakratni razdalji med dvema krožnima lučema.

(k) Če ima plovilo dve sidrni luči, mora biti prednja sidrna luč, predpisana v točki (i) odstavka (a) Pravila 30, najmanj 4,5 m nad zadnjo sidrno lučjo. Na plovilu, dolžine 50 m ali več, mora biti ta prednja sidrna luč postavljena na višini najmanj 6 m nad trupom.

3. Horizontalna postavitev in razmik med lučmi

(a) Kadar sta za plovilo na mehanski nagon predpisani dve jamborni luči, horizontalna razdalja med njima ne sme biti manjša od polovice dolžine plovila, toda ne več kot 100 m. Prednja jamborna luč ne sme biti oddaljena od skrajnega dela premca za več kot eno četrtino dolžine plovila.

(b) Na plovilu na mehanski pogon, dolžine 20 m ali več, bočni luči ne smeta biti nameščeni pred sprednjimi jambornimi lučmi. Nameščeni morata biti na bokih ali blizu bokov plovila.

(c) Kadar so krožne luči, predpisane v točki (i) odstavka (b) Pravila 27 ali Pravila 28, postavljene vertikalno med prednjo in zadnjo jamborno luč oziroma luči, morajo biti oddaljene od vzdolžnice plovila najmanj 2 m.

(d) Kadar je za plovilo na mehanski pogon predpisana samo ena jamborna luč, mora biti postavljena na prednji polovici plovila; plovilu, dolžine manj kot 20 m, te luči ni treba postaviti na prednjo polovico plovila, vendar čim bolj proti premcu, kot je le možno.

4. Podrobnosti o postavitvi luči, ki nakazujejo smer, za plovila, ki ribarijo, izkopavajo ali opravljajo podvodna dela

(a) Luč, ki nakazuje smer, v katero sega ribolovna oprema s plovila, ki ribari, kot je predpisano v točki (ii) odstavka (c) Pravila 26, mora biti postavljena najmanj 2 m, in ne več kot 6 m, od rdeče in bele krožne luči, v horizontalni smeri. Ta luč ne sme biti postavljene višje od bele krožne luči, predpisane v točki (i) odstavka (c) Pravila 26, in ne nižje od bočnih luči.

(b) Luči in znamenja na plovilu, ki izkopava ali opravlja podvodna dela, s katerimi označujemo stran plovila, na kateri je ovira in/ali stran plovila, po kateri gre lahko mimo drugo plovilo, kot je to predpisano v točkah (i) in (ii) odstavka (d) Pravila 27, morajo biti postavljene na največji možni horizontalni oddaljenosti, toda najmanj 2 m od luči in znamenj, predpisanih v točkah (i) in (ii) odstavka (b) Pravila 27. V nobenem primeru ne sme biti zgornja od teh luči ali znamenj postavljena višje od spodnje od treh luči in znamenj, predpisanih v točkah (i) in (ii) odstavka (b) Pravila 27.

5. Zasloni bočnih luči

Bočne luči plovil, dolžine 20 m ali več, morajo imeti vgrajene notranje zaslone, prebarvane s črno mat barvo, in morajo ustrezati določilom v poglavju 9 tega aneksa. Bočne luči na plovilih, dolžine manj kot 20 m, ki morajo izpolnjevati določila iz poglavja 9 tega aneksa, morajo imeti vgrajene notranje zaslone v črni mat barvi. Pri kombinirani luči, ki ima samo eno vertikalno žarilno nit in zelo ozko razmejitev med zelenim in rdečim sektorjem, ni treba namestiti zunanjih zaslonov.

6. Znamenja

(a) Znamenja morajo biti črne barve in naslednjih dimenzij:

(i) krogla mora imeti premer najmanj 0,6 m;

(ii) stožec mora imeti osnovno ploskev premera najmanj 0,6 m in višino enako premeru;

(iii) valj mora imeti premer najmanj 0,6 m in višino enako dvakratniku premera;

(iv) znamenje v obliki dvojnega stožca mora biti sestavljeno iz dveh stožcev, predpisanih v točki (ii) tega odstavka, ki imata skupno osnovno ploskev.

(b) Vertikalna razdalja med znamenji mora biti najmanj 1,5 m.

(c) Na plovilu, dolžine manj kot 20 m, se lahko uporabljajo znamenja manjših dimenzij, toda v sorazmerju z velikostjo plovila, pri čemer se lahko sorazmerno zmanjša tudi razdalja med njimi.

7. Specifikacija barv luči

Barve navigacijskih luči morajo ustrezati naslednjim standardom, ki ležijo znotraj meja območij diagramov, določenih s strani Mednarodne komisije za osvetlitev (International Commission on Illumination - CIE), za vsako barvo posebej.

Meje območij za vsako barvo posebej so podane z naslednjimi mejnimi vrednostmi:

(i) Bela
x 0.525 0.525 0.452 0.310 0.310 0.443
y 0.382 0.440 0.440 0.348 0.283 0.382
(ii) Zelena
x 0.028 0.009 0.300 0.203
y 0.385 0.723 0.511 0.356
(iii) Rdeča
x 0.680 0.660 0.735 0.721
y 0320 0.320 0.265 0.259
(iv) Rumena
x 0.612 0.618 0.575 0.575
y 0.382 0.382 0.425 0.406

8. Svetilnost luči

(a) Minimalna svetilnost luči se izračunava z naslednjo formulo:

I = 3,43 x 106 x T x D2 x K-D

pri čemer:

I je svetilnost luči merjena v kandelah, med plovbo,

T je mejni faktor, ki znaša 2 X 10-7 luksov,

D je domet vidnosti luči v navtičnih miljah,

K je propustnost ozračja.

Za predpisane luči mora biti vrednost K enaka 0,8, kar ustreza meteorološki vidljivosti približno 13 navtičnih milj.

(b) Izbor izračunov vrednosti na osnovi te formule je podan v naslednji tabeli:

Domet vidnosti luči v navtičnih miljah

D

Svetilnost luči v kandelah pri

K = 0.8

I

1

0.9

2

4.3

3

12

4

27

5

52

6

94

OPOMBA: Maksimalno svetilnost navigacijskih luči je treba omejiti, da se s tem prepreči pretirano bleščanje. Za ta namen ni dovoljena uporaba sistema za spreminjanje svetilnosti navigacijskih luči.

9. Horizontalni sektorji

(a)

(i) Bočni luči morata v smeri naprej svetiti z minimalno zahtevano svetilnostjo. Njihova svetilnost se mora zmanjševati do popolne zatemnitve med 1° in 3° izven predpisanega sektorja.

(ii) Krmne luči, jamborne luči in bočni luči pri 22,5° za prečnico plovila, morajo svetiti z minimalno zahtevano svetilnostjo v območju do 5° od meja sektorjev, predpisanih v Pravilu 21. Od 5° od meja predpisanih sektorjev do meja predpisanih sektorjev, se lahko svetilnost zmanjša do 50%; zmanjševati se mora postopoma do popolne zatemnitve pri največ 5° izven predpisanega sektorja.

(b)

(i) Krožne luči morajo biti postavljen tako, da jih jambori, podaljški jamborov ali strukture ne zastirajo v obzornem loku več kot 6°, z izjemo sidrnih luči, predpisanih v Pravilu 30, ki jih ni treba postaviti pretirano visoko nad trup plovila.

(ii) Če krožne luči ni mogoče postaviti tako, kot je določeno v točki (i) odstavka (b) tega poglavja, je treba postaviti dve krožni luči, ki morata biti ustrezno nameščeni oziroma zasenčeni tako, tako da sta z razdalje ene milje, če je le izvedljivo, vidni kot ena sama luč.

10. Vertikalni sektorji

(a) V vertikalnih sektorjih morajo vgrajene električne luči, z izjemo luči na jadrnicah med plovbo, ustrezati naslednjim pogojem:

(i) luči morajo svetiti vsaj z minimalno zahtevano svetilnostjo v vseh smereh od 5° nad horizontalo do 5° pod horizontalo;

(ii) luči morajo svetiti vsaj s 60% minimalne zahtevane svetilnosti v vseh smereh od 7,5° nad horizontalo do 7,5° pod horizontalo.

(b) V vertikalnih sektorjih morajo vgrajene električne luči na jadrnicah med plovbo ustrezati naslednjim pogojem:

(i) luči morajo svetiti vsaj z minimalno zahtevano svetilnostjo v vseh smereh od 5° nad horizontalo do 5° pod horizontalo;

(ii) luči morajo svetiti vsaj s 50% minimalne zahtevane svetilnosti v vseh smereh od 25° nad horizontalo do 25° pod horizontalo.

(c) Če vgrajene luči niso električne, morajo čim bolj ustrezati tej specifikaciji.

11. Svetilnost luči, ki niso električne

Luči, ki niso električne, morajo v največji možni meri izpolnjevati pogoje glede minimalnih zahtevanih svetilnosti, ki so navedene v tabeli v poglavju 8 tega aneksa.

12. Luči za manevriranje

Ne glede na določila odstavka (f) poglavja 2 tega aneksa, mora biti luč za manevriranje, kot jo predpisuje odstavek (b) Pravila 34, postavljena na isti vertikalni ravnini skozi vzdolžnico plovila kot jamborna luč oziroma luči in kadar je izvedljivo, najmanj 2 m vertikalno nad sprednjo jamborno lučjo, pri čemer ne sme biti postavljena manj kot 2 m nad ali pod zadnjo jamborno luč. Na plovilu, ki ima samo eno jamborno luč, mora biti luč za manevriranje, če je vgrajena, postavljena na najvidnejšem mestu in ne manj kot 2 m vertikalno od jamborne luči.

13. Visokohitrostno plovilo*

(a) Jamborna luč na visokohitrostnem plovilu je lahko postavljena nižje od višine, ki je glede na širino plovila predpisana v točki (i) odstavka (a) poglavja 2 tega aneksa, pod pogojem, da bazni kot enakokrakega trikotnika, ki ga tvorijo bočni luči in jamborna luč, ni manjši od 27°.

(b) Na visokohitrostnem plovilu, dolžine 50 m ali več, je lahko vertikalna razdalja med prednjo in zadnjo jamborno lučjo drugačna od zahtevane razdalje 4,5 m, kot je predpisano v točki (ii) odstavku (a) poglavja 2 tega aneksa, pod pogojem, da ta razdalja ni manjša od vrednosti, izračunane z naslednjo formulo:

y = (a + 17Ψ)C + 2

1000

pri čemer:

y je razlika med višinama zadnje in prednje jamborne luči v metrih;

a je višina prednje jamborne luči, merjena od gladine vode in med plovbo, v metrih;

Ψ je preves plovila med plovbo, v stopinjah.

C je horizontalna razdalja med jambornimi lučmi, v metrih.

* Definirano v Mednarodnem kodeksu o varnosti visokohitrostnih plovil iz leta 1994 in Mednarodnem kodeksu o varnosti visokohitrostnih plovil iz leta 2000.

14. Potrjevanje usteznosti

Konstrukcija luči in znamenj ter vgradnja luči na plovilo morajo biti v skladu z zahtevami ustreznega organa države, pod katere zastavo pluje.

Aneks II - Dodatni signali za plovila, ki ribarijo v neposredni bližini

1. Splošna določila

V nadaljevanju navedene luči, če so uporabljene v skladu z odstavkom (d) Pravila 26, morajo biti postavljene na najbolj vidno mesto. Postavljene morajo biti vsaj 0,9 m narazen, toda nižje kot luči predpisane v točki (i) odstavka (b) in točki (i) odstavka (c) Pravila 26. Luči morajo biti vidne v celotnem obzornem loku na razdalji vsaj 1 milje, toda na manjši razdalji kot luči, ki jih za plovila, ki ribarijo, predpisujejo ta Pravila.

2. Signali za plovila, ki ribarijo z vlečnimi mrežami

(a) Plovila, dolžine 20 m ali več, ki ribarijo s pridnenimi ali pelagičnimi vlečnimi mrežami, morajo uporabljati naslednje luči:

(i) med polaganjem mrež:

dve beli luči, postavljeni navpično ena nad drugo;

(ii) med vlečenjem mrež:

eno belo luč navpično nad eno rdečo lučjo;

(iii) kadar se mreža zaplete v oviro:

dve rdeči luči, postavljeni navpično ena nad drugo.

(b) Vsako plovilo, dolžine 20 m ali več, ki ribari z vlečnimi mrežami v paru skupaj z drugim plovilomi, mora uporabiti naslednje luči:

(i) ponoči iskalno luč usmerjeno naprej in v smeri drugega plovila, s katerim ribari v paru;

(ii) kadar polaga ali vleče mreže ali kadar se mreže zapletejo v oviro, luči predpisane v odstavku (a) poglavja 2 tega aneksa.

(c) Plovilo, dolžine manj kot 20 m, ki ribari s pridnenimi ali pelagičnimi vlečnimi mrežami, ali ki ribari v paru, lahko ustrezno uporablja luči, kot je predpisano v odstavku (a) ali (b) tega poglavja.

3. Signali za plovila, ki ribarijo z zapornimi plavaricami

Plovila, ki ribarijo z zapornimi plavaricami, lahko uporabljajo dve rumeni luči, postavljeni navpično ena nad drugo. Te luči morajo utripati izmenično vsako sekundo, pri čemer sta čas osvetlitve in čas zatemnitve enaka. Te luči lahko plovilo uporablja samo v primeru, kadar ga ovira njegova ribiška oprema.

Aneks III - Tehnične značilnosti naprav za oddajanje zvočnih signalov

1. Piščalke

(a) Frekvence in domet slišnosti

Osnovna frekvenca signala se mora nahajati v frekvenčnem območju 70-700 Hz. Domet slišnosti signala piščalke določajo frekvence, ki lahko vključujejo osnovno frekvenco in/ali še eno ali več višjih frekvenc, ki se nahajajo v frekvenčnem območju 180-700Hz (± 1%) za plovila, dolžine 20 m ali več, ali 180-2100 Hz(±1%) za plovila, dolžine manj kot 20 m, in ki zagotavljajo vrednosti zvočnega tlaka, navedene v odstavku (c) poglavja 1.

(b) Mejne vrednosti osnovnih frekvenc

Z namenom zagotavljanja širokega nabora karakteristik piščalk, mora biti osnovna frekvenca piščalke znotraj naslednjih meja:

(i) 70-200 Hz, za plovila, dolžine 200 m ali več;

(ii) 130-350 Hz, za plovila, dolžine 75 m ali več, toda manj kot 200 m;

(iii) 250-700 Hz, za plovila, dolžine manj kot 75 m.

(c) Jakost zvočnega signala in domet slišnosti

Piščalka, vgrajena na plovilu, mora zagotavljati zvočni tlak v smeri največje jakosti zvoka piščalke in na oddaljenosti 1 m od nje, ki ne sme biti manjši od vrednosti, navedenih v spodnji tabeli. Pri tem mora biti zvok piščalke v razponu vsaj ene 1/3 oktave znotraj frekvenčnega območja 180-700 Hz (± 1%) za plovila, dolžine 20 m ali več, ali 180-2100 Hz (±1%) za plovila, dolžine manj kot 20 m.

Dolžina plovila v metrih

Zvočni tlak za razpon 1/3 oktave na oddaljenosti 1 m v dB glede na 2x10-5 N/m2

Domet slišnosti v navtičnih miljah

200 ali več

143

2

75 toda manj kot 200 138 1.5
20 toda manj kot 75

130

1

Manj kot 20

120*
115**
111***

0.5

* Kadar so izmerjene frekvence v območju 180-450 Hz
** Kadar so izmerjene frekvence v območju 450-800 Hz
*** Kadar so izmerjene frekvence v območju 800-2100 Hz

Domet slišnosti, naveden v zgornji tabeli, je samo informativen in približno ustreza oddaljenosti, na kateri z 90% verjetnostjo slišimo piščalko v osi širjenja zvoka, v mirnem ozračju, na plovilu, kjer je na mestih poslušanja povprečen hrup (ta znaša 68 dB v razponu ene oktave s središčno frekvenco 250 Hz in 63 dB v razponu ene oktave s središčno frekvenco 500 Hz).

V praksi je domet zvoka piščalke, do koder jo še lahko slišimo, zelo spremenljiv in je v veliki meri odvisen od vremenskih vplivov; podane vrednosti torej lahko obravnavamo kot običajne vrednosti, ki pa so pri močnem vetru ali velikem hrupi na mestu poslušanja bistveno manjše.

(d) Vrednosti zvočnega tlaka v smeri zvoka

Zvočni tlak usmerjene piščalke ne sme biti več kot 4 dB pod predpisano mejo zvočnega tlaka, v katerikoli smeri na vodoravni ravnini v območju ± 45° od osi širjenja zvoka. Zvočni tlak v vseh ostalih smereh na vodoravni ravnini ne sme biti manjši od 10 dB pod predpisano mejo zvočnega tlaka, tako da domet v vse smeri znaša najmanj eno polovico dometa na osi širjenja zvoka. Meritve zvočnega tlaka se merijo v razponih 1/3 oktave, ki določa domet slišnosti.

(e) Postavitev piščalk

Kadar se na plovilu uporablja usmerjena piščalka kot edina piščalka na plovilu, mora ta biti nameščena tako, da je jakost njenega zvoka največja v smeri naprej.

Piščalka mora biti nameščena na najvišje mesto, kot je to izvedljivo, za zmanjšanje vpliva ovir na širjenje zvoka in da je tveganje poškodb sluha oseb na plovilu čim manjše. Zvočni tlak lastnega signala na mestih poslušanja ne sme presegati 110 dB (A) in če je le izvedljivo, ne sme presegati 100 dB (A).

(f) Vgradnja več kot ene piščalke

Če so na plovilu vgrajene piščalke na oddaljenosti več kot 100 m, mora biti poskrbljeno, da zvoka ne morejo oddajati istočasno.

(g) Sistem kombiniranih piščalk

Če zaradi prisotnosti ovir v zvočnem polju ene piščalke ali ene izmed piščalk, na katero se nanaša odstavek (f) poglavja 1, obstaja območje, v katerem je signal bistveno slabši, je priporočljivo za odpravo te pomanjkljivosti vgraditi sistem kombiniranih piščalk. Sistem kombiniranih piščalk se v teh Pravilih obravnava kot ena sama piščalka. Piščalke sistema kombiniranih piščalk morajo biti postavljene na medsebojni razdalji največ 100 m in poskrbljeno mora biti, da zvok oddajajo istočasno. Frekvenca katerekoli piščalke sistema kombiniranih piščalk se mora od drugih piščalk razlikovati za vsaj 10 Hz.

2. Zvon ali gong

(a) Jakost signala

Zvon ali gong oziroma druga naprava s podobni zvočnimi lastnostmi, mora oddajti zvok z zvočnim tlakom vsaj 110 dB na oddaljenosti 1 m.

(b) Konstrukcija

Zvonovi in gongi morajo biti izdelani iz nerjavečega materiala in oblikovani tako, da oddajajo čist ton. Na plovilih, dolžine 20 m ali več, mora premer odprtine zvona meriti najmanj 300 mm. Kadar je izvedljivo, je priporočljivo namestiti sistem za udarjanje na električni pogon, ki zagotavlja enakomerno moč udarcev, toda pod pogojem, da je možno udarjati tudi ročno. Masa kemblja ne sme biti manjša od 3% mase zvona.

3. Potrjevanje ustreznosti

Konstrukcija naprav za oddajanje zvočnih signalov, njihovo delovanje in namestitev na plovilu morajo biti v skladu z zahtevami ustreznega organa države, pod katere zastavo pluje.

Aneks IV - Signali plovila v stiski

1. Za izražanje stiske na morju in potrebe po pomoči se uporabljajo naslednji signali, ki se jih lahko uporablja sočasno ali ločeno:

(a) strel s strelnim orožjem ali kakšen drug eksploziven signal, izstreljen v časovnih presledkih približno ene minute;
(b) nepretrgan zvok s kakršnokoli napravo za oddajanje signala v megli;
(c) rakete ali petarde, ki mečejo rdeče zvezdice, izstreljene druga za drugo v kratkih časovnih presledkih;
(d) radiotelegrafski ali kakršenkoli drug signal, sestavljen iz znakov ··· --- ··· (SOS) v Morsejevi abecedi;
(e) radiotelefonski signal, ki vsebuje izgovorjeno besedo »Mayday«;
(f) signal za plovilo v stiski N.C., določen v Mednarodnem signalnem kodeksu;
(g) signal, ki ga sestavljata štirikotna zastava in krogla ali krogli podoben predmet, ki je postavljen nad ali pod zastavo;
(h) plamene na plovilu (na primer goreči sod s katranom, oljem itd.);
(i) raketo s padalom ali ročno baklo, ki oddaja rdečo svetlobo;
(j) dimni signal oranžne barve;
(k) počasno ponavljajoče se dvigovanje in spuščanje iztegnjenih rok;
(l) klic v stiski s pomočjo digitalnega selektivnega klica (DSC) na:

(i) VHF kanalu 70; ali
(ii) MF/HF frekvencah 2187.5 kHZ, 8414.5 kHZ, 4207.5 kHZ, 6312 kHZ, 12577 kHZ ali 16804.5 kHZ;

(m) klic v stiski, oddan s plovila na kopno, s pomočjo Inmarsat-a ali naprave drugega ponudnika mobilnih satelitskih storitev;
(n) signal, oddan z radijsko bojo za oddajanje pozicije v stiski;
(o) odobreni signali, oddani preko radiokomunikacijskih sistemov, vključno z radarskimi transponderji na rešilnih čolnih.

2. Uporaba kateregakoli izmed zgoraj navedenih signalov, razen za namen opozarjanja na stisko in potrebo po pomoči, kakor tudi uporaba drugih signalov, ki bi jih bilo mogoče zamenjati s katerim od zgoraj navedenih, je prepovedana.

3. Upoštevati je potrebno ustrezna določila Mednarodnega signalnega kodeksa, določila v zvezku III Mednarodnega priročnika za iskanje in reševanje v zraku in na morju in naslednja signala:

(a) kos oranžnega platna s črnim štirikotnikom ali krogom ali drugim ustreznim znamenjem (za identifikacijo iz zraka);
(b) obarvan madež na vodi.

Advanced COLREGs Course - Visit our advanced course for complex multi-rule and multi-ship scenarios!








This project has been funded with support from the European Commission.This publication reflects the views only of the author, and the Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein.